Brezhibna dokumentacija, a brez licenc
Češka bolnišnica je kupila 90 licenc za Office z brezhibno dokumentacijo. Preverjanje neposredno pri podjetjih v licenčni verigi je pokazalo, da se transakcije sploh niso zgodile. Kako preveriti izvor rabljene programske opreme in kaj vključiti v pogodbo.
Devetdeset licenc za Office, brezhibna dokumentacija, delujoč aktivacijski ključ in elektronski podpisi na vseh ustreznih mestih. Češka javna bolnišnica je pri prevzemu naročila storila vse, kar bi se od skrbnega kupca pričakovalo. Toda ko smo licenčno verigo preverili neposredno pri podjetjih, navedenih v njej, sta obe pisno potrdili, da se opisane transakcije niso nikoli zgodile.
Rabljena programska oprema je v Evropski uniji zakonita in za številne organizacije ekonomsko zelo smiselna izbira. Odkar je Sodišče Evropske unije razsodilo v zadevi UsedSoft proti Oracle (C-128/11), se avtorjeva pravica do distribuiranja kopije računalniškega programa izčrpa s prvo prodajo v EU, licenco pa je mogoče zakonito nadalje prodati. Sekundarni trg programske opreme torej stoji na trdnih pravnih temeljih. Toda na čem temelji konkretna licenca, ki jo kupujete, je vprašanje, na katerega zgolj dokumentacija ne more odgovoriti.
Javno naročilo, ki je delovalo vzorno
Poleti 2026 je češka javna bolnišnica objavila javno naročilo male vrednosti za pisarniške programske licence. Izbrani ponudnik je ponudil rabljeno programsko opremo, torej predhodno uporabljene trajne licence: 90 licenc za Microsoft Office LTSC Standard 2024 v vrednosti 450.000 CZK brez DDV.
Bolnišnica je prejela elektronski certifikat z enim samim ključem MAK (Multiple Activation Key) za 90 aktivacij, povezavo za prenos namestitvenih datotek in dokumentacijo, ki je licence sledila korak za korakom: evropski distributer CSP → prvi pridobitelj → dobavitelj → bolnišnica.
Pregled je bil temeljit. Veriga je bila skladna, elektronski podpisi na izjavah so bili veljavni, ključ pa se je uspešno aktiviral. Po vseh običajnih standardih naročilu ni bilo mogoče ničesar očitati.
Opozorilni znak
Ime dobavitelja nam je bilo znano. Leta 2023 ga je drug naročnik izključil iz podobnega razpisa za licence Office, ker po javno dostopni odločitvi podatki v njegovi ponudbi niso ustrezali resničnosti.
Ena podrobnost je bila odločilna. Licenčna dokumentacija je opisovala nakup licenc od podjetja, ki na dan navedene transakcije sploh še ni obstajalo. Račun je nosil datum dva tedna pred uradno ustanovitvijo podjetja, dokumentacijo pa je elektronsko podpisal direktor dobavitelja osebno.
Ko se je isti dobavitelj pojavil v drugem javnem naročilu, smo se odločili dobavo natančneje raziskati.
Kako smo preverjali
Postopek preverjanja je trajal 48 ur. Za to nismo potrebovali nobenih posebnih orodij, temveč le potrpežljivost in neposreden stik z vsakim členom v verigi.
Zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi Zakona št. 106/1999 Zb. o prostem dostopu do informacij smo od bolnišnice pridobili opis dobave: izdelek, količino, licenčni program in navedeno verigo, vključno s številko licenčne pogodbe.
Poizvedba pri distributerju. Ekipo za podporo pri distributerju na začetku verige smo zaprosili za preverjanje naročila ter jim posredovali identifikacijske podatke prvega pridobitelja.
Poizvedba pri prvem pridobitelju. Podjetje, navedeno kot prvi pridobitelj, smo prosili za potrditev prodaje dobavitelju. Podjetje je svoje evidence preiskalo po imenu dobavitelja, matični številki, identifikacijski številki za DDV in naslovu.
Primerjava z dokumentacijo. Oba odgovora smo primerjali z dokumenti, ki jih je bolnišnica prejela od dobavitelja.
Dva odgovora, en zaključek
Tako distributer kot prvi pridobitelj sta pisno potrdila, da se transakcije, opisane v dokumentaciji, niso nikoli zgodile.
Distributer: v njegovem sistemu ali v Microsoftovih evidencah ne obstaja nobeno naročilo za 90 licenc. Številka licenčne pogodbe, navedena v dokumentaciji, v njegovi bazi podatkov ne obstaja.
Prvi pridobitelj: dobavitelj od njega nikoli ni kupil teh licenc, temveč je kupil le dve licenci za povsem drug izdelek. Prvi pridobitelj ni izdal nobene izjave in je sprožil pravne postopke zaradi nepooblaščene uporabe svojega imena.
Kljub temu je popolnoma enaka dokumentacija prestala formalni pregled bolnišnice brez enega samega ugovora. In prav v tem je bistvo problema.
Zakaj formalni pregled ne zadošča
Pri rabljeni programski opremi pravica končnega uporabnika do uporabe programa izhaja iz zakona in ne iz pogodbe s proizvajalcem. Češki zakon o avtorski pravici (člen 14(2)) in sodna praksa Sodišča EU pa določata en pogoj: iti mora za kopijo, ki jo je imetnik pravic dejansko dal v promet v EU. Noben od običajnih formalnih pregledov tega pogoja ne preveri:
Skladna veriga dokumentov dokazuje le, da se dokumenti sklicujejo drug na drugega. Ne dokazuje pa, da so se transakcije dejansko zgodile.
Veljaven elektronski podpis dokazuje, kdo je dokument podpisal. Ne dokazuje pa resničnosti njegove vsebine.
Delujoč ključ MAK dokazuje, da se programska oprema trenutno uspešno aktivira. Ne dokazuje pa, da je bila licenca zakonito pridobljena.
Podpisana izjava dokazuje, da je nekdo nekaj izjavil. Ne dokazuje pa, da je izjavo dejansko podala stran, za katero se izdaja.
Izvor licence je mogoče zanesljivo preveriti le na en način: z neposrednim vprašanjem vsakemu členu v verigi. Danes lahko vsakdo ustvari vizualno dovršen, elektronsko podpisan dokument, kot poudarja Igor Weinlich v intervjuju Aktivacijski ključ ni licenca [povezava]. Zunanji videz dokumenta ne pove ničesar o tem, ali je njegova vsebina resnična.
Kakšna tveganja prevzema kupec
Vsakdo, ki uporablja licence brez ustrezno dokazanega izvora, programsko opremo uporablja nepooblaščeno, četudi jo je kupil v dobri veri. Odgovornost nosi uporabnik, ne prodajalec.
Revizija proizvajalca: brez dokumentiranega izvora je treba licence ponovno kupiti, običajno po polni ceni.
Blokada ključa: proizvajalec lahko blokira ključ MAK. Posledično Office ne bo več mogoče aktivirati, kar vpliva na vse sisteme, ki so od njega odvisni.
Zahtevki imetnika pravic: v primeru nepooblaščene uporabe lahko imetnik pravic zahteva izročitev neupravičene obogatitve, ki po češkem zakonu o avtorskih pravicah znaša najmanj dvakratnik običajne licenčnine.
Varnost: pri namestitvenih datotekah nejasnega izvora ni mogoče izključiti nepooblaščenih posegov ali zlonamerne kode. V okolju, ki obdeluje občutljive podatke, kot je bolnišnica, že to samo po sebi predstavlja resno tveganje.
Gospodarnost javnih sredstev: plačana dobava morda ni vredna plačanega zneska. Za javne naročnike lahko to pritegne tudi pozornost nadzornih organov.
Programske opreme, pridobljene na tak način, ni mogoče naknadno legalizirati.
Kontrolni seznam: kako preveriti rabljeno programsko opremo
Celotna veriga. Zahtevajte dokumentacijo vse do uradnega distributerja, ne le zadnjega računa.
Preverjanje pri viru. Z vsakim členom v verigi stopite v stik neposredno, ne prek dobavitelja. Prepričajte se, da licence dejansko obstajajo in niso le na papirju. Popoln »izvirnik« in elektronski podpis nista zadosten dokaz.
Datumi. Datumi ustanovitve podjetij, datumi računov in datumi prenosov morajo biti časovno usklajeni. Preverite jih v sodnem oziroma poslovnem registru.
Plačila. Zahtevajte dokazila o plačilih med posameznimi členi v verigi.
Namestitev. Namestitvene datoteke prenašajte izključno iz uradnih Microsoftovih virov.
Zgodovina dobavitelja. Preverite prejšnje pogodbe dobavitelja, vključno z morebitnimi izključitvami iz javnih naročil.
Ključ ni dokaz. Uspešna aktivacija ne pove ničesar o zakonitem izvoru licence.
Neodvisna revizija. Licence, katerih izvor je že preveril neodvisni revizor, so prav tako zanesljiva izbira. Revizorjevo poročilo potrjuje, da so bile licence zakonito pridobljene in prenesene, zato vam verige ni treba preverjati sami.
Izvor licenc ne sme biti skrivnost
Najučinkovitejšo varovalko lahko vgradite neposredno v pogodbo. Informacije, ki dokazujejo izvor licenc, ne morejo biti poslovna skrivnost. Kdor ima licence dejansko v lasti, nima nobenega razloga, da bi skrival njihov izvor, vsak nadaljnji pridobitelj, revizor in nadzorni organ pa mora imeti možnost ta izvor preveriti.
Ne glede na to, ali kupujete prek javnega naročila ali v okviru običajnega poslovnega nakupa, priporočamo, da v pogodbo vključite naslednjo določbo:
Informacije in dokumenti, ki dokazujejo izvor in prenos licenc (»dokumentacija o izvoru licenc«), ne pomenijo poslovne skrivnosti ali zaupnih informacij nobene od pogodbenih strank. To velja ne glede na katere koli druge določbe te pogodbe ali kakršen koli drug sporazum o zaupnosti med strankama. Dokumentacija o izvoru licenc vključuje zlasti:
identifikacijo prvega in vseh nadaljnjih pridobiteljev,
številke licenčnih pogodb (npr. Enterprise Agreement, Open License, MPSA, CSP, OEM) in številke avtorizacij,
vrsto, izdajo, različico in število licenc ter datum pridobitve,
dokazilo o pridobitvi,
izjave o odstranitvi (deinstalaciji),
podatke o neodvisnem revizorju (ime podjetja, matična številka, sedež) in njegovo revizijsko poročilo ali potrdilo za konkretno licenco.
Prodajalec se strinja, da sme kupec dokumentacijo o izvoru licenc razkriti nadaljnjim pridobiteljem, izdajatelju licence in revizorjem, ki jih ta pooblasti, distributerjem, sodiščem in javnim organom. Kupec lahko to stori z namenom dokazovanja izčrpanja distribucijske pravice, do katerega je prišlo ob prvi prodaji licenc znotraj EU/EGP v skladu s členom 14(2) češkega zakona o avtorskih pravicah.
Takšna določba za dobavitelje z zakonito pridobljenimi licencami ne predstavlja nobenega bremena. Hkrati pa vsem, ki licenc dejansko nimajo, odvzame možnost sklicevanja na poslovno skrivnost. Če prvotni lastnik ne želi razkriti svojih pogodb in cen vsakemu naslednjemu kupcu, obstaja elegantna rešitev: poročilo neodvisnega revizorja. Kaj takšno poročilo dejansko dokazuje, pojasnjujemo v članku Kako preveriti izvor rabljene programske opreme in kaj dokazuje poročilo neodvisnega revizorja [povezava].
Ali to zadeva tudi vas?
Če ste v zadnjih letih kupovali Microsoftove licence, je vsekakor smiselno preveriti njihov izvor. Pristop se razlikuje glede na vrsto licence:
Rabljena programska oprema: preverite celotno licenčno verigo neposredno pri navedenih podjetjih, ne zgolj na podlagi dokumentov dobavitelja (glejte zgornji kontrolni seznam).
Nove licence (količinsko licenciranje, CSP): preverite, prek katerega kanala so bile dobavljene. Pravilno kupljene licence so vidne v lastnem Microsoftovem računu vaše organizacije, na primer v skrbniškem središču Microsoft 365 ali na portalu za količinsko licenciranje (Volume Licensing portal). Če imate le ključ in račun, licenc pa ne vidite v svojem računu, bodite previdni.
Licence OEM: licenca OEM je vezana na določeno napravo in je dobavljena skupaj z njo. Prepričajte se, da nalepke s potrdilom o pristnosti (COA) niso bile kupljene ločeno, na primer prek spletnih dražb. Sama nalepka namreč ne predstavlja licence.
Kako vam lahko pomaga Forscope
Izvor licenc preverjamo fizično, pri vsakem členu v verigi, rezultate pa vam posredujemo v pisni obliki. Tako pridobite gotovost, še preden se pojavi revizija. Dobavljamo rabljeno programsko opremo z dokumentirano zgodovino ali potrjeno s strani neodvisnega revizorja ter pomagamo oblikovati pogodbene pogoje, da formalni pregled ni vaša edina varovalka.
Preverili bomo vaše licence
Želite biti prepričani, da bodo vaše licence prestale revizijo? Preverili jih bomo. Stopite v stik z nami.
Povezani članki
Aktivacijski ključ ni licenca. Kako lahko preverite izvor rabljene programske opreme?
Kako preveriti izvor rabljene programske opreme in kaj dokazuje poročilo neodvisnega revizorja