Pravno ozadje sekundarne programske opreme
Upoštevajte, da vse informacije na tej strani veljajo samo za Evropski gospodarski prostor (države članice EU in EFTA).
Pogoji za prenos lastništva programske opreme
Položaj glede pravnega ozadja sekundarne programske opreme se je postopoma razvijal dolgo časa. Sčasoma je privedel do zelo jasne odločitve Sodišča Evropske unije (SEU) leta 2012, ki je potrdila, da je prodaja predhodno lastniške programske opreme zakonita.
V skladu z razsodbo SEU v zadevi C-128/11 UsedSoft GmbH proti Oracle International Corp.:
Avtor programske opreme ne more nasprotovati nadaljnji prodaji svojih »rabljenih« licenc, ki omogočajo uporabo njegovih programov, prenesenih z interneta. Izključna pravica distribucije kopije računalniškega programa, zajetega s takšno licenco, se izčrpa ob prvi prodaji.
– Izsek iz sporočila za javnost št. 94/12 Sodišča Evropske unije, 3. julij 2012
To pomeni, da je prodaja tako imenovanih »rabljenih« programskih izdelkov zakonita. Ta sodba je ustvarila varen, pravni okvir za celotno Evropsko unijo, ki zagotavlja pošteno in zdravo konkurenco na evropskem trgu.
Sodba tudi navaja, da:
Trajna programska oprema se lahko prosto trguje = lastninska pravica se lahko prenese z enega pridobitelja na drugega.
Distribucijske pravice proizvajalca se izčrpajo ob prvi prodaji programske opreme. Stranke, ki so kupile računalniški program na prostem trgu, so upravičene do uporabe kupljene programske opreme in jo nato prodajo naprej (na primer posredniku programske opreme, kot je Forscope), pod pogojem, da jo deinstalirajo in je ne uporabljajo več.
Tudi če je nadaljnja prodaja programske opreme izrecno prepovedana z licenčno pogodbo med proizvajalcem (= imetnikom avtorskih pravic) in prvim pridobiteljem, proizvajalec ne more nasprotovati nadaljnji prodaji te kopije. Licenčna pogodba je predmet evropskega prava in točke, ki so v nasprotju z evropskim pravom, so nične.
Ni razlike med načini distribucije. Programska oprema se lahko distribuira s fizičnim nosilcem (npr. CD, DVD) ali na spletu (= digitalno). Imetnik avtorskih pravic ne more zahtevati nadomestila za nadaljnjo prodajo kopije programske opreme, ker je bilo ustrezno nadomestilo pridobljeno ob prvi prodaji.
Katere dokumente prejmejo naše stranke?
Kot je razvidno zgoraj, je prodaja sekundarne programske opreme zakonita. Vendar pa morate upoštevati, da mora prenos lastništva še vedno izpolnjevati jasno določene pogoje.
Trajni izdelki, brez naročnin
Možnost prenosa lastništva ne velja za naročnine, saj pridobitelj ni lastnik izdelka (programska oprema je le najeta za omejen čas).V celoti plačano
Pridobitelj ne postane lastnik programskega izdelka, dokler ga v celoti ne plača.Ni v uporabi prvega lastnika
Prvi lastnik ne preneha biti lastnik programskega izdelka, dokler ga ne deinstalira in si ga ne naredi neuporabnega.Samo znotraj EU in EGP
Pogoji za nadaljnjo prodajo se razlikujejo med državami in EU lahko nadzoruje pogoje samo za izdelke, ki so bili prvič prodani in se trgujejo na njenem trgu.
Kaj se zgodi v primeru revizije programske opreme?
V primeru revizije programske opreme je pomembno, da imate vso potrebno dokumentacijo za sekundarne programske izdelke, ki ste jih kupili. Če je nimate, izpostavljate svojo organizacijo visokemu tveganju globe. Naše podjetje zagotavlja popolno lastniško dokumentacijo za izdelke, ki jih ponujamo (izjava o deinstalaciji, račun in drugi zakonsko zahtevani dokumenti), ter pomoč pri reviziji, če je potrebna, tako da vam ni treba skrbeti. Nikoli nismo naleteli na en sam primer negativne odločitve pri reviziji programske opreme za izdelke, ki jih ponujamo. Več o revizijah si lahko preberete v našem članku.
Kaj mediji pravijo o zakonitosti sekundarne programske opreme?
 |  |  |
|---|---|---|
Sodišče EU: Prodaja rabljenih licenc programske opreme je povsem v redu. Evropsko sodišče pravi, da pravilo velja za kopije programske opreme tako na fizičnih medijih kot tudi za tiste, prenesene z interneta. Sodišče je tudi dejalo, da ko podjetje za programsko opremo proda »kopijo računalniškega programa«, je njegova »izključna pravica distribucije« izčrpana, kar odpira pot drugim podjetjem za prodajo rabljenih licenc. | To pomeni, da po zakonodaji EU podjetja za programsko opremo nimajo pravice preprečevati uporabnikom, da prodajajo svoje digitalne prenose drugim; dejansko so pravice distributerja programske opreme za nadzor distribucije izčrpane po prvi prodaji. Torej, če prenesete kos programske opreme, ga lahko dejansko prodate – dokler izbrišete kopijo na svojem trdem disku. | Najvišje evropsko sodišče je odločilo, da je trgovanje z »rabljenimi« licencami programske opreme zakonito in da avtor takšne programske opreme ne more nasprotovati nadaljnji prodaji. Ta odločitev postavlja precedens za trgovanje z rabljenimi licencami programske opreme po vsej Evropski uniji. |
Pravna zgodovina sekundarne programske opreme
Vse pomembne sodne odločitve in direktive EU, ki so oblikovale in vplivale na trg sekundarne programske opreme, so navedene v spodnji časovnici – kliknite na vsak naslov za podrobne informacije s povezavami do ustreznih zunanjih dokumentov.
2000 – Nemško zvezno sodišče
Nemško zvezno sodišče je odločilo, da se računalniški program (OEM različica), ki ga je proizvajalec dal na trg ali z njegovim soglasjem, lahko nadalje distribuira tudi brez pripadajoče strojne opreme.
– Odločba Zveznega sodišča z dne 6. julija 2000, št. spisa I ZR 244/97 (v nemščini)
2001 – Direktiva EU 2001/29/ES
Direktiva EU 2001/29/ES, objavljena maja 2001, je uskladila izčrpanost avtorskih pravic, na kateri temelji celoten koncept sekundarne programske opreme.
Prva prodaja izvirnika dela ali kopij le-tega v Skupnosti s strani imetnika pravic ali z njegovim soglasjem izčrpa pravico do nadzora nadaljnje prodaje tega predmeta v Skupnosti.
– Izsek iz Direktive 2001/29/ES
2005 – Vrhovno sodišče Nizozemske
Predhodna odločba Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) v zadevi C-41/04 Levob Verzekeringen BV, OV Bank NV proti Staatssecretaris van Financiën iz maja 2005 navaja, da:
Dajanje kopije programa v promet v Skupnosti s strani imetnika pravic ali z njegovim soglasjem izčrpa distribucijsko pravico znotraj Skupnosti za to kopijo (člen 4(c), drugi stavek, Direktive 91/250). Posledično, prvi pridobitelj lahko učinkovito prenese lastništvo reprodukcije na tretjo osebo brez potrebe po soglasju avtorja. Prvi pridobitelj lahko torej razpolaga z materialno lastnino kot lastnik.
Kot zakoniti pridobitelj izvirnega nosilca podatkov je tretja oseba pooblaščena tudi za uporabo programa, posnetega na nosilcu, v skladu z njegovim namenom. Pogodbena prepoved prenosa pravice uporabe, ki jo je proizvajalec dogovoril s prvim pridobiteljem, ni zavezujoča za tretje osebe.
2006 – Deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija
Deželno sodišče v Hamburgu je potrdilo, da izčrpanost avtorskih pravic velja tudi za posamezne kopije računalniškega programa, pridobljene prek pogodb o množičnem licenciranju Microsoft.
– Sodba Deželnega sodišča v Hamburgu v zadevi 315 O 343/06 (v nemščini)
2009 – Direktiva EU 2009/24/ES
»Prva prodaja kopije programa v Skupnosti s strani imetnika pravic ali z njegovim soglasjem izčrpa distribucijsko pravico znotraj Skupnosti za to kopijo, z izjemo pravice do nadzora nadaljnje izposoje programa ali kopije le-tega.«
– Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta
2012 – Sodišče Evropske unije
»Avtor programske opreme ne more nasprotovati nadaljnji prodaji svojih 'rabljenih' licenc, ki omogočajo uporabo njegovih programov, prenesenih z interneta.«
Izključna pravica distribucije kopije računalniškega programa, zajetega s takšno licenco, se izčrpa ob prvi prodaji.
Poleg tega se izčrpanost distribucijske pravice razširi na kopijo računalniškega programa, prodanega kot popravljenega in posodobljenega s strani imetnika avtorskih pravic.
Nadalje, Sodišče navaja, da mora prvotni pridobitelj materialne ali nematerialne kopije računalniškega programa, za katerega je izčrpana distribucijska pravica imetnika avtorskih pravic, ob nadaljnji prodaji kopijo, preneseno na njegov računalnik, narediti neuporabno.
– Odločba Sodišča, zadeva C-128/11 UsedSoft GmbH proti Oracle International Corp.
2014 – Nemško zvezno sodišče
Nemško zvezno sodišče je odločilo, da se posamezne licence, ki se prodajajo prek kanalov množičnega licenciranja v razsutem stanju (vendar se obravnavajo kot ločene in z neodvisnimi pravicami uporabe), lahko razdelijo in prodajo različnim kupcem.
– Odločba Zveznega sodišča z dne 11. decembra 2014, št. spisa I ZR 8/13 (v nemščini)
2016 – Sodišče Evropske unije
Prvotni pridobitelj kopije računalniškega programa, skupaj z neomejeno uporabniško licenco, lahko to kopijo in svojo licenco proda novemu pridobitelju.
– Odločba Sodišča, zadeva C-166/15 Aleksandrs Ranks in Jurijs Vasievics
2016 – Komora za javna naročila Vestfalije, Nemčija
V svoji odločbi z marca 2016 je nemška komora za javna naročila v Vestfaliji ocenila primer, v katerem je naročnik kršil več temeljnih načel javnih naročil (kar je dejansko izključilo dobavitelje sekundarne programske opreme iz sodelovanja). Komora je med drugim navedla, da:
Zahteva po določeni vrsti pogodbe [SelectPlus med Zveznim ministrstvom za notranje zadeve (Bundesministerium des Inneren, ali BMI) in Microsoftom v tem primeru], ki omogoča sodelovanje le določenim proizvajalcem na razpisu, nasprotuje načelom zakona o javnih naročilih, kot so poštena konkurenca, preglednost in enako obravnavanje.
Zahteva naročnika po »novih licencah«, torej izključitev »rabljenih licenc«, neposredno krši nemški zakon o javnih naročilih.
Določanje določenega izvora, izdelka ali tehnologije je prepovedano po zakonu o javnih naročilih. Naročnik je dolžan predmet naročila določiti produktno nevtralno.
Tehnična specifikacija se ne sme nanašati na določeno proizvodnjo, izvor, blagovno znamko, patent, vrsto itd., če to favorizira ali izključuje določena podjetja ali določene izdelke. Če predmeta naročila ni mogoče opisati z zadostno natančnostjo in na splošno razumljiv način, mora vključevati dodatek »ali enakovredno«.